- pirotín
- -a m (ȋ) min. rudnina železov sulfid, magnetni kršec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pirotín
Look at other dictionaries:
magnéten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
