ênojámbornica — e ž (ē ā) ladja z enim jamborom: krmariti enojambornico; ribiška enojambornica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krmárjenje — a s (á) glagolnik od krmariti: zaradi visoke vode je bilo krmarjenje zelo težko; krmarjenje čolna / naprave za krmarjenje vesoljske ladje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krmíliti — im nedov. (í ȋ) 1. publ. določati, omogočati gibanje in delovanje kake naprave: avtomatsko, ročno krmiliti stroj; krmiliti jeklena vrata z električnim tokom / vodilni oddajnik krmili pomožne oddajnike vodi, usmerja / daljinsko krmiliti raketo ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kŕmiti — 1 im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ládja — e ž (ā) 1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plavút — i ž (ȗ) 1. nav. mn. organ za plavanje na trupu rib, nekaterih v vodi živečih živali: krmariti s plavutmi; velika kitova plavut 2. plavuti podoben predmet, ki se da na noge pri plavanju in potapljanju: natakniti si masko in plavuti ◊ navt. plavut … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rídati — am nedov. (ȋ) nar. krmariti, usmerjati: ridati sanke / ridati voz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spláv — in splàv spláva m (ȃ; ȁ á) 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uprávljati — am nedov. (á) 1. urejati, usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti: upravljati državo, občino; centralistično upravljati; občani neposredno upravljajo / upravljati zasedeno ozemlje / deželo je upravljal vladarjev namestnik je vladal v njej… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakrmáriti — im dov. (á ȃ) 1. začeti krmariti: sedel je v čoln, vžgal motor in zakrmaril / ekspr. peruti so zakrmarile po zraku 2. z zasukom krmila narediti, da vozilo zavije, se usmeri kam: zakrmariti ladjo, letalo proti vzhodu / motorist zakrmari na drugo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
