hŕbten — tna o prid. (ȓ) nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medalje ◊ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kavdálen — lna o prid. (ȃ) anat. ki je bližje trtici, repu: kavdalni del požiralnika / kavdalna lega organa ♦ zool. kavdalna plavut repna plavut … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predrépen — tudi predrêpen pna o prid. (ẹ̑; ȇ) zool., v zvezi predrepna plavut neparna plavut na trebuhu ribe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕsen — sna o prid. (r̄) nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêpen — in répen pna o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na rep: repne dlake; repna peresa ♦ anat. repno vretence; zool. repna plavut neparna plavut na koncu repa pri ribah, kitih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tólst — a o [u̯s] prid. (ọ̑ ọ) knjiž. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúšen — 1 šna o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki ♦ anat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dorzálen — lna o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na hrbet; hrbten: dorzalna stran telesa ♦ lingv. dorzalna artikulacija oblikovanje glasov s hrbtom jezika; zool. dorzalna plavut … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gŕbavec — vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêček — čka m (ē) 1. nav. ekspr. manjšalnica od meč: z mečkom v roki se mu previdno bliža 2. bot. liliji podobna divja ali vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti, Gladiolus: gojiti mečke / ilirski meček ◊ rib. majhna riba, katere samec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika