- krepkodúšen
- -šna -o prid. (ū ȗ) star. pogumen, odločen: to lahko stori samo zelo krepkodušen mož
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krepko... — prvi del zloženk nanašajoč se na krepek: krepkodušen, krepkovoljnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika