Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
národ — a stil. óda m (á, ọ) 1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest: ljudstvo se je izoblikovalo v narod; izkoriščani, neodvisni narodi / češki, slovenski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cârpi — CÂRPÍ, cârpesc, vb. IV. tranz. 1. A petici, a repara, a coase un obiect rupt sau descusut. ♢ expr. Cu ochii cârpiţi de somn = neputându şi ţine ochii deschişi din cauza somnului. 2. A repara un obiect spart sau crăpat. 3. fig. A pălmui pe cineva … Dicționar Român
bórbenost — i ž (ọ̑) lastnost borbenega človeka: borbenost mu sije z obraza; ti ljudje nimajo nobene borbenosti; krepiti borbenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvrstéti — ím nedov. (ẹ í) redko utrjevati se, krepiti se: nežni listi so polagoma čvrsteli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvrstíti — ím nedov. (ȋ í) redko utrjevati, krepiti: skupne težave so čvrstile njihovo tovarištvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
devízen — zna o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúštvo — a s (ȗ) 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gojíti — ím nedov. (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene: gojiti hmelj, čebele, vinsko trto; na farmi gojijo govedo za zakol; gojiti gozd, sadno drevje / na šolskih gredah gojijo cvetlice učenci sami;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáčati — am nedov. (ā) knjiž. utrjevati, krepiti, večati: s telovadbo jačati telo / jačati armado; jačati prijateljstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáčiti — im nedov. (ā ȃ) knjiž., redko utrjevati, krepiti, večati: jačiti mišice / sloga jih jači; jačiti obrambno moč; burja se jači … Slovar slovenskega knjižnega jezika
