- krepêlec
- -lca m (é) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pod noge mu je vrgel krepelec; smolnat krepelec // slabš. puška, navadno starinska: na rami je nosil dolg krepelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krepêlec
Look at other dictionaries:
dŕkelj — klja m (ŕ) zastar. palica, krepelec: otroci so z drklji udrihali po oslu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepél — i [eu̯] ž (ẹ̑) star. krepelce, krepelec: za njim je vrgel krepel // nav. mn. noga ali roka: imaš čisto prezeble krepeli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepêlo — a s (é) krepelce, krepelec: udaril ga je s krepelom // slabš. puška, navadno starinska: krepelo si je obesil na ramo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
océpek — pka m (ẹ̑) star. krepelce, krepelec: pobral je ocepek in ga vrgel za njim; zapodil ga je z ocepkom v roki / kot psovka ti ocepek, ti mevža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
