- krepêlce
- -a s (ē) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pobral je krepelce in ga vrgel za njim; s krepelcem ga je udaril po glavi // slabš. puška, navadno starinska: krepelce je imel obešeno čez ramo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krepêlce
Look at other dictionaries:
krepél — i [eu̯] ž (ẹ̑) star. krepelce, krepelec: za njim je vrgel krepel // nav. mn. noga ali roka: imaš čisto prezeble krepeli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepêlo — a s (é) krepelce, krepelec: udaril ga je s krepelom // slabš. puška, navadno starinska: krepelo si je obesil na ramo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
océpek — pka m (ẹ̑) star. krepelce, krepelec: pobral je ocepek in ga vrgel za njim; zapodil ga je z ocepkom v roki / kot psovka ti ocepek, ti mevža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oséček — čka m (ẹ̑) nar. oklešček, krepelce: oseček je vrgel za njim / skladovnica osečkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podkrepelíti — ím dov., podkrepélil (ȋ í) star. vreči v koga poleno, krepelce: stekel je za fantom, da ga podkrepeli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spodkrepelíti — ím tudi izpodkrepelíti ím dov., spodkrepélil tudi izpodkrepélil (ȋ í) star. vreči v koga poleno, krepelce: spodkrepeliti kokoš, psa; če se ne pobereš, te bom spodkrepelil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagnáti — žênem dov., stil. zaženó (á é) 1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat 2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
