korênje

korênje
tudi korénje -a s (é; ẹ̑) 1. rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: korenje je dobro obrodilo; korenje pleti, populiti, sejati; rumen kot korenje / njiva korenja ♦ bot. navadno korenje divja ali kultivirana rastlina z belimi cveti v kobulih, Daucus carota 2. zastar. več korenin, korenine: spotikal se je ob korenje drevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • koriti — kòriti (koga) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. kòrēći, gl. im. kòrēnje> DEFINICIJA 1. (koga) zamjerati kome, upućivati zamjerku, upućivati prijekore, izražavati nezadovoljstvo izravno riječima; grditi, kritizirati, prekoravati 2. (se s kim)… …   Hrvatski jezični portal

  • bòb — bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • divjáti — ám nedov. (á ȃ) 1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela // ekspr. zelo hitro se premikati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kolésce — a s (ẹ̑) 1. manjšalnica od koló: kolesca se vrtijo; delovati kot kolesca mehanizma / stol na kolescih / gonilno, zobato kolesce; pren., ekspr. človek je le kolesce v tehničnem in družbenem stroju ∙ pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • koléšček — čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. manjšalnica od kolesce, koló: zavrteti kolešček za pol kroga / igrača na koleščkih; pren. on ni samostojen človek, pač pa le kolešček v mehanizmu administrativnega aparata ∙ pog., šalj. koleščki (v glavi) se mu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kólica — e ž (ọ̑) nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: otroka so vozili s seboj na polje v kolici; pripeljati korenje s kolico ♦ zgod. antični voz na dveh kolesih, zlasti tovorni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kolobár — ja m (á) 1. geom. lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici: izračunati ploščino kolobarja; središče kolobarja / narisati kolobar 2. kar je po obliki podobno temu liku: risal je kroge in kolobarje / na vodni površini so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • korênjev — tudi korénjev a o prid. (é; ẹ̑) nanašajoč se na korenje: korenjevo seme / korenjeva marmelada …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • korenjíšče — a s (í) njiva, na kateri je raslo korenje: korenjišča so pripravljena za pomlad …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • korética — stil. korêtica e ž (ẹ̑; ȇ) manjšalnica od koreta: naložiti korenje na koretico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”