Rava (Insel) — Insel Rava (Insel) … Deutsch Wikipedia
fúnkcija — e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kólca — e ž (ọ̄) nar. vzhodno kolesce, kolešček: ena kolca se je zlomila kólc s mn. (ọ̄) 1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kólce — a s (ọ̄) nar. zahodno kolesce, kolo: sneti kolce z vozička … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koléšček — čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. manjšalnica od kolesce, koló: zavrteti kolešček za pol kroga / igrača na koleščkih; pren. on ni samostojen človek, pač pa le kolešček v mehanizmu administrativnega aparata ∙ pog., šalj. koleščki (v glavi) se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mánjkati — am nedov. (ȃ) 1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mašineríja — e ž (ȋ) 1. pog. sestav strojev: tovarna ima obrabljeno, staro mašinerijo / odrska mašinerija; pren., ekspr. biti samo kolesce v mašineriji 2. ekspr. zapleten, navadno natančno, mehanično delujoč sistem, zlasti v družbenem življenju: mašinerija… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múharski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na muharje ali muharjenje: muharski pribor / muharsko kolesce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nazóbčati — am dov. (ọ̄) narediti zobce, zobčke: nazobčati papir nazóbčan a o: nazobčana znamka; nazobčano kolesce ♦ bot. nazobčani list … Slovar slovenskega knjižnega jezika
