- kopíčenje
- -a s (ȋ) glagolnik od kopičiti: prišlo je do kopičenja blaga v trgovini / brezsmiselno kopičenje besed / kopičenje kapitala
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kopíčenje
Look at other dictionaries:
akumulácija — e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga; akumulacija energije, vode ♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter // ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aglomerácija — e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
agregácija — e ž (á) knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
asindétičen — čna o (ẹ) pridevnik od asindeton: asindetično kopičenje stavkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epíteton — a in eta m, mn. epíteti tudi epíteta s (ȋ) lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kálij — a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina, element K: uporaba gnojil, ki vsebujejo kalij; kopičenje kalija v rastlinah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koncentrácija — e ž (á) 1. navadno s prilastkom povečanje količine, množine česa na določenem mestu, območju; osredotočanje, kopičenje: prišlo je do koncentracije industrije v večjih centrih; zbirati podatke o koncentraciji vojaških sil / preprečiti pretirano… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kumulácija — e ž (á) knjiž. zbiranje, nabiranje, kopičenje: kumulacija podatkov / kumulacija tožb pri odvetniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mámon — a m (ȃ) knjiž., ekspr. bogastvo, denar: mamona ima dovolj ∙ ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; okužiti se z mamonom postati pohlepen po bogastvu, denarju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mása — e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
