epíteton

epíteton
-a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta s (ȋ) lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • epíteton órnans — epítetona órnansa in epíteta órnansa m, im., tož. mn. tudi epíteta ornántia [ ncia] s (ȋ ọ̑; ȋ ā) lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Slovak declension — See also: Slovak language. Many Slovak words are given without translation on this page, for a translation see this dictionary [http://slovnik.zoznam.sk] Introduction The Slovak language, like most Slavic languages or like Latin, is an inflected… …   Wikipedia

  • pridévek — vka m (ẹ̑) 1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov // knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”