- kljuboválnost
- -i ž (ȃ) lastnost kljubovalnega človeka: mladostna kljubovalnost / to je naredil iz kljubovalnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kljubést — i ž (ẹ̑) zastar. kljubovalnost: prevzela jo je kljubest in jeza / iz kljubesti ni spregovoril … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúbica — e ž (ȗ) knjiž., redko kljubovalnost: to je naredil iz kljubice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nêsti — nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reniténca — e ž (ẹ̑) knjiž., redko upornost, kljubovalnost: mladostna renitenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vztléti — ím dov., vztlì (ẹ í) 1. začeti goreti počasi in brez plamena: žerjavica vztli 2. ekspr. začeti obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito: ljubezen med njima je spet vztlela / v srcu vztli upanje / vztlela je iskra upora // pokazati se v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika