kljuboválen

kljuboválen: -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kljubovanje: bila je ošabna in kljubovalna / kljubovalen pogled ♦ ped. kljubovalna doba doba, navadno med drugim in tretjim letom starosti in v puberteti kljuboválno prisl.: kljubovalno se je obnašal

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

kljubésten — tna o prid. (ẹ̑) zastar. kljubovalen: kljubestno obnašanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljubôten — tna o prid. (ó) zastar. kljubovalen: bil je jezljiv in kljuboten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostentatíven — vna o prid. (ȋ) knjiž. izzivalen, kljubovalen: njegov ostentativni odhod jih je preplašil; postavljal se je z ostentativnim zanikovanjem družbenih norm ostentatívno prisl.: ostentativno poudarjati; mladina je ostentativno zapustila dvorano … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reniténten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž., redko uporen, kljubovalen: renitenten človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias