Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cèk — céka m (ȅ ẹ̄) nar. klòp: Vsaka druga beseda mu je kletev, bogoskrunstvo in otrok se take reči primejo ko cek (Prežihov) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dêbel — éla o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grôzen — zna o prid., grôznejši (ȏ) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna // ki prinaša veliko trpljenje, hude… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbrúhniti — em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo 2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbrusíti — in izbrúsiti im dov. (ȋ ú) s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust // pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil in izbrúsiti im tudi zbrusíti in zbrúsiti im dov. (ȋ ú) 1.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrêči — rêčem dov., izrêci izrecíte; izrékel izrêkla (é) 1. izraziti z govorjenjem: izreči kletev, psovko, šalo; žal mu je bilo za besede, ki jih je izrekel; v afektu, jezi izreči; v naglici izreči kaj nepremišljenega; komaj je izrekel misel, že so mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klétvica — e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kletev: grda kletvica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kletvína — e ž (í) ekspr. groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu; kletev: izreči kletvino / odgnali so ga s kletvinami / iz gostilne se je slišalo vpitje in kletvina preklinjanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krêpek — in krepák krêpka o tudi ó prid., krepkéjši (é ȃ é) 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek 2. nav. ekspr. opravljen z veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
