izrêči

izrêči
-rêčem dov., izrêci izrecíte; izrékel izrêkla (é) 1. izraziti z govorjenjem: izreči kletev, psovko, šalo; žal mu je bilo za besede, ki jih je izrekel; v afektu, jezi izreči; v naglici izreči kaj nepremišljenega; komaj je izrekel misel, že so mu nasprotovali / star. marsikaj, kar je profesor izrekel, so že pozabili rekel, povedal 2. javno izraziti svoje misli: diskutanti so izrekli tehtne pomisleke k predlaganemu načrtu; pionirji so izrekli predsedniku dobrodošlico; izreči svoje mnenje o knjigi; izreči sodbo o čem // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izreči opomin, ukor; izreči komu priznanje; izreči sožalje; izreči zahvalo zahvaliti se / publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju 3. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi; izgovoriti: učenec je izrekel besedo z napačnim poudarkom; glasno, hitro, razločno izreči ● publ. o tem pojavu znanstveniki še niso izrekli dokončne besede pojav še ni popolnoma raziskan; publ. udeleženci so se pohvalno izrekli o organizaciji kongresa so pohvalili organizacijo ◊ jur. izreči kazen sporočiti obtožencu, kakšno kazen mu je sodišče izbralo in odmerilo za storjeno kaznivo dejanje; izreči obsodbo, sodbo izrêči se javno izraziti svojo odločitev, navadno o pomembnem vprašanju: izreči se proti predlogu; volivci so se izrekli za republiko; pri štetju se je izrekel za Slovenca // javno izraziti svoje mnenje, navadno o pomembnem vprašanju: komisija se mora o vsakem kandidatu posebej izreči izrékši in izrêkši zastar.: to izrekši, se je poslovil izrečèn -êna -o: izrečen sklep; razločno izrečena beseda; izrečena kazen; javno izrečeno mnenje; sam.: o tem problemu je bilo že veliko izrečenega

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • izreći — ìzreći (se) svrš. <prez. izrèčēm/ìzreknēm (se), pril. pr. ìzrekāvši (se), prid. rad. ìzrekao/ìzrekla (se) ž, prid. trp. izrèčen> DEFINICIJA 1. (što) priopćiti jezikom, oblikovati riječima [izreći kaznu objaviti kaznu, odrediti kaznu prema… …   Hrvatski jezični portal

  • ìzreći — (što, se) svrš. 〈prez. izrèčēm/ìzreknēm (se), pril. pr. ìzrekāvši (se), prid. rad. ìzrekao/ìzrekla (se) ž, prid. trp. izrèčen〉 1. {{001f}}(što) priopćiti jezikom, oblikovati riječima [∼ kaznu objaviti kaznu, odrediti kaznu prema zakonima ili… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • bȕbnuti — svrš. 〈prez. nēm, pril. pr. ūvši, prid. trp. bȕbnūt〉 1. {{001f}}a. {{001f}}udariti (koga) b. {{001f}}zabiti se, zaletjeti se, naletjeti (u što) 2. {{001f}}žarg. izreći glupost [∼ i ostati živ izreći glupost i ne shvatiti da se radi o gluposti,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • formulírati — (što) dv. 〈prez. formùlīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}a. {{001f}}izreći/izricati na način formule [∼ zadatak iz matematike] b. {{001f}}izreći što sustavno i po redu [∼ prijedlog] 2. {{001f}}izmisliti/izmišljati,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • opsòvati — (∅) svrš. 〈prez. òpsujēm, pril. pr. āvši, imp. òpsūj, prid. trp. ȍpsovān〉 izreći psovku, izreći ono što se ne izriče u pristojnom društvu …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • očìtati — (što, komu) svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. ȍčitān〉 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}odčitati{{/ref}} 2. {{001f}}izreći, izgovoriti kao s pisanog predloška ⃞ {{001f}}∼ bukvicu (lekciju) izreći kome oštre ocjene o radu, ponašanju i sl.;… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pohváliti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. pòhvālīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. pòhvāljen〉 1. {{001f}}(koga, što) izreći pohvalu, priznanje komu ili čemu 2. {{001f}}(se) izreći pohvalu o sebi, svojim postupcima, sposobnostima; podičiti se …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • presúditi — (što) svrš. 〈prez. prèsūdīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prèsūđen〉 1. {{001f}}izreći presudu, odluku u spornim pitanjima, u sudskim raspravama 2. {{001f}}izreći odlučno mišljenje odlučujući se između raznih mišljenja ⃞ {{001f}}sam(a) sebi ∼… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • progùtati — (koga, što) svrš. 〈prez. progùtām, pril. pr. āvši, prid. trp. prȍgutān〉 1. {{001f}}gutajući uzeti što (hranu, piće i sl.) kroz grlo u želudac 2. {{001f}}pren. a. {{001f}}vrlo brzo pročitati [∼ knjigu] b. {{001f}}izreći nejasno glas ili riječ, ne …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • progutati — progùtati (koga, što) svrš. <prez. progùtām, pril. pr. āvši, prid. trp. prȍgutān> DEFINICIJA 1. gutajući uzeti što (hranu, piće i sl.) kroz grlo u želudac 2. pren. a. vrlo brzo pročitati [progutati knjigu] b. izreći nejasno glas ili riječ,… …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”