kazálec

kazálec
-lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal // redko smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec 2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro); kazalec na uri se je premaknil na pet; kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni 3. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec; kazalec življenjskih vrednot // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha ◊ avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • drhtéti — ím nedov. (ẹ í) 1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fíga — e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gnómon — a m (ọ̑) astr. kazalec na sončni uri …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ígla — e ž (ȋ) 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • indikátor — ja m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iztegníti — in iztégniti em in stegníti in stégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegniti nogo v kolenu, roko v komolcu; iztegniti prste // s prislovnim določilom dati v takem položaju v določeno smer:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kazálček — čka [u̯č tudi lč] m (ȃ) manjšalnica od kazalec: s kazalčkom je pokazala proti hiši / kazalček nam meri čas …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kazálčen — čna o [lč in u̯č] (ȃ) pridevnik od kazalec 2: nadzirati elektronske in kazalčne instrumente …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kazálka — e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. redko podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke; kazalec: kazalka tehtnice kaže na nič 2. lingv. beseda, znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo, obliko: slovar ima tudi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kazálnik — a m (ȃ) 1. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: upoštevati kazalnike dejanskih razmer; kazalniki gibanja proizvodnje // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”