- jécavec
- tudi jecávec -vca m (ẹ́; ȃ) jecljavec: posvečati vso skrb jecavcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ječávec — vca m (ȃ) nar. gorenjsko, ekspr. kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni: nadležni ječavci … Slovar slovenskega knjižnega jezika