- ječávec
- -vca m (ȃ) nar. gorenjsko, ekspr. kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni: nadležni ječavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jécavec — tudi jecávec vca m (ẹ; ȃ) jecljavec: posvečati vso skrb jecavcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika