- izvléčenje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od izvleči: izvlečenje zoba / izvlečenje črt s tušem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekstrákcija — e ž (á) 1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje: ekstrakcija barvila, olja / ekstrakcija kosti iz kosti 2. med. izpulitev, izvlečenje, izdrtje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natéga — e ž (ẹ̑) teh. priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine: odstraniti vodo z natego; steklena natega / izvleči polno natego vina / princip natege … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potéga — e ž (ẹ̑) teh. gumijasta ali plastična cev za izvlečenje, pretakanje tekočine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šéf — 1 a m (ẹ̑) kdor vodi delo kake delovne enote: biti, postati šef; razumevajoč, strog šef / šef (železniške) postaje; šef protokola / šef kuhinje, oddelka, strežbe vodja; šef trgovine poslovodja ∙ pog. ti si pa šef iznajdljiv, pameten // kdor vodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika