- izvléčen
- -čna -o prid. (ẹ̑) ki se da izvleči: izvlečni predal; izvlečna polica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izvléčen
Look at other dictionaries:
izvléči — vléčem dov., izvléci izvlécite in izvlecíte; izvlékel izvlékla (ẹ) 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti iz česa: izvleči meč iz nožnice, nit iz blaga, zamašek iz steklenice / izvleči posekano drevje iz gozda; ladjico so izvlekli na kopno /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvlečljív — a o prid. (ȋ í) redko izvlekljiv, izvlečen: tranzistorski aparat z izvlečljivo anteno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
