izvírnik

izvírnik
-a m (ȋ) 1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: slovenski izvirnik in nemški prevod; izvirnik romana / prevajati neposredno iz izvirnika; brati v izvirniku / pog. na steni so viseli sami izvirniki originalne slike, originali 2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: izgubiti izvirnik; primerjati prepis z izvirnikom; fotografija izvirnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • izvíren — rna o prid., izvírnejši (ȋ) 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge: izvirna domislica, misel, zamisel; izvirna interpretacija pesmi; poiskati izvirno rešitev problema; snov povesti je izvirna / izviren mislec, pesnik; prizadeva si, da bi bil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nasloníti — slónim stil. ím dov., naslônil stil. naslónil (ȋ ọ, í) 1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid; nasloniti ob ograjo prisloniti / naslonil je puško na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • originál — a m (ȃ) 1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik: prevod se ujema z originalom / brati roman v originalu // kip, slika, kakor jo je ustvaril umetnik: reprodukcija je prav taka kot original; ima veliko slik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • originálen — lna o prid., originálnejši (ȃ) 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel; originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oslánjati — am nedov. (ā) knjiž. naslanjati: oslanjati komolce ob kolena; oslanjati se na ograjo / oslanjati prevod na izvirnik / preveč se oslanjaš na njegovo mnenje preveč si odvisen od njegovega mnenja / ne gre, da bi se oslanjali na take ljudi imeli,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osloníti — oslónim stil. ím dov., oslônil stil. oslónil (ȋ ọ, í) knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prelóga — e ž (ọ̑) zastar. prevod: preloga romana / izvirnik in preloga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prevòd — óda m (ȍ ọ) delanje, povzročanje, da kaj kam pride: prevod plinov; prevod živčnega vzburjenja in prêvod óda m (ȍ ọ; é ọ) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prvopís — a m (ȋ) knjiž. izvirnik, original: zgodovinarji prvopisa niso odkrili; prvopis in prepisi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaporédoma — prisl. (ẹ̄) 1. izraža razvrstitev, pri kateri si stvari v prostoru, času sledijo: konji so dirjali zaporedoma; po klancu so zaporedoma stale stojnice / bil je zaporedoma kmet, trgovec, slikar 2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”