Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
daktiloskopíja — e ž (ȋ) veda o kožnem reliefu prstov, dlani in stopal: razvoj daktiloskopije // jur. primerjanje prstnih odtisov za ugotovitev istovetnosti: izslediti krivca s pomočjo daktiloskopije; enoprstna daktiloskopija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eruírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poiskati, izslediti: eruirati podatke o pisatelju; eruirati storilca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izsledítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izslediti: izsleditev atentatorja, morilca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izsledljív — a o prid. (ȋ í) ki se da izslediti, odkriti: glavna misel je težko izsledljiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizsledljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da izslediti, odkriti: pisec članka je dozdaj še neizsledljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rópar — ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar ♦ jur. morski ropar // žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
storílec — lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor stori kaznivo dejanje: izslediti, prijeti storilca; neznan storilec ∙ ekspr. šipe so razbite, kdo je storilec kdo je to naredil ♦ jur. storilec kaznivega dejanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tát — ú tudi a m, mn. tatóvi stil. táti, im. mn. stil. tatjé (ȃ) 1. kdor krade: tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tihotápec — pca m (ȃ) kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: izslediti tihotapce; tihotapec orožja; tihotapec z mamili; zbirališče tihotapcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usledíti — ím dov., uslédi in uslêdi; uslédil (ȋ í) star. izslediti, zaslediti: pes je usledil zajca / prijatelji so ga hitro usledili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
