- tihotápec
- -pca m (ȃ) kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: izslediti tihotapce; tihotapec orožja; tihotapec z mamili; zbirališče tihotapcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tihotápec
Look at other dictionaries:
kontrabántar — ja m (ā) star. tihotapec: bil je v zvezi s kontrabantarji; kontrabantar in razbojnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mejáč — a m (á) 1. redko lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo; mejaš: mejača sta se sprla zaradi poti 2. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: tihotapec je mejačem ušel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
švêrcar — ja m (ē) nižje pog. tihotapec: to blago je kupil od švercarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tihotápka — e ž (ȃ) ženska oblika od tihotapec: kaznovati, odkriti tihotapko; tihotapka cigaret … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tobákar — ja m (ȃ) 1. ekspr. kdor (rad) kadi tobak: hud tobakar je 2. star. tihotapec tobaka: preganjati tobakarje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
