- izročítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od izročiti: izročitev pošiljke naslovljencu / izročitev posestva / izročitev obdolženca drugi državi / izročitev diplome, odlikovanja / izročitev v hrambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izročítev
Look at other dictionaries:
nadomésten — tna o prid. (ẹ̑) 1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: nadomestna dejavnost / nadomestni deli; nadomestne surovine / nadomestno stanovanje // ki začasno prevzame funkcijo, delo koga drugega: nadomestna igralka / svojo nadomestno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tradícijski — a o prid. (í) nanašajoč se na tradicijo: tradicijski duhovni svet; tradicijski vplivi / narediti kaj iz tradicijskega čuta ◊ jur. tradicijska listina listina, katere izročitev drugemu velja kot izročitev stvari same … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekstradícija — e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
emisíja — e ž (ȋ) 1. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja: vlada je napovedala emisijo državnih obveznic; emisija bankovcev, denarja; emisija znamk // količina naenkrat… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inavgurácija — e ž (á) knjiž., redko izročitev česa pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesen začetek: inavguracija nove fakultete // slovesna umestitev, postavitev: udeležiti se rektorjeve inavguracije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izplačílo — a s (í) 1. izdaja, izročitev določene denarne vsote: izplačilo nagrade / devizno izplačilo; izplačilo v gotovini ♦ fin. nalog za izplačilo 2. kar se izplača: dobiti majhno izplačilo; mesečno izplačilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izročítven — a o prid. (ȋ) jur. nanašajoč se na izročitev: izročitvena izjava; izročitvena zahteva / izročitveni rok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konosamènt — ênta m (ȅ é) trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku, nakladnica: podpisati konosament; tovorni list in konosament … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakládnica — e ž (ȃ) trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku; konosament: izpolniti nakladnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napósodo — in na pósodo prisl. (ọ̑) izraža izročitev v začasno uporabo z obveznostjo, da se to vrne: čoln, denar dobiti naposodo / iti k sosedom (prosit) naposodo / dati naposodo posoditi; vzeti naposodo izposoditi si … Slovar slovenskega knjižnega jezika
