Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
amortizacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek ◊ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čék — a m (ẹ̑) nakaznica z nalogom, ki ga da imetnik bančnega računa banki za izplačilo ali prenos določene vsote: izplačati, podpisati, preklicati, unovčiti ček; plačati s čeki; ček za petdeset dolarjev ♦ fin. barirani ček; gotovinski ček izplačljiv… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gotovínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na gotovino: gotovinski nakup; gotovinsko izplačilo ♦ ekon. gotovinski plan plan, ki predvideva količino bankovcev za denarni obtok; fin. gotovinski ček ček, izplačljiv v gotovini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izplačílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na izplačilo: izplačilne obveznosti banke / izplačilni rok; izplačilni seznam; izplačilna blagajna blagajna v večjem podjetju, ki samo izplačuje ♦ fin. izplačilni nalog; izplačilna prepoved … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kríti — kríjem nedov., krìl tudi kríl (í ȋ) 1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati: čelo se ji ne vidi, ker ga krijejo gosti lasje; lahek plašč ji je kril ramena / oblak krije sonce / kriti hudodelca skrivati / ekspr. morje krije v sebi ogromno rib ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krítje — a s (ȋ) 1. glagolnik od kriti: za kritje strehe je uporabljal skodle / določen je bil za kritje v napadu / kritje izgub, stroškov; skrb za kritje potreb / ček nima kritja zagotovljenega denarja za izplačilo ♦ ekon. zlato kritje v nekaterih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèkrít — a o prid. (ȅ ȋ) za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nekrit primanjkljaj; nekrita izguba, škoda / ček je nekrit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpokrít — a o prid. (ȅ ȋ) ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča // za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtegljáj — a m (ȃ) zmanjšanje izplačila za določen znesek: po odtegljaju mu je ostalo samo še tri tisoč dinarjev // znesek, za katerega se zmanjša izplačilo: določiti odtegljaj; veliki odtegljaji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtegníti — in odtégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila 2. narediti, povzročiti, da kdo a) ni več… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
