izpulíti

izpulíti
in izpúliti -im tudi spulíti in spúliti -im dov. (ȋ ú) 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: izpuliti las, zob; izpuliti nit iz blaga; izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr. izpuliti pohlepnost iz srca ∙ pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo // z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh: komaj mu je izpulil nož iz rok; izpulila mu je roko, ki jo je držal; izpulil se mu je iz rok; pren., publ. na domačem terenu so jim izpulili zmago 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpulil mu je zadnje dinarje / iz otrok so izpulili vso skrivnost izpúljen tudi spúljen -a -o: izpuljen las, zob; izpuljeno perje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • lás — ú in a m, mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse (ȃ) 1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste; izpuliti si siv las; potisniti si lase s čela; pramen, šop las; tanek kot las; žal mi je, kolikor imam las na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rèp — rêpa in répa tudi rép a m (ȅ é, ẹ; ẹ) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ekstrahírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izcúkati — am tudi scúkati am dov. (ú ȗ) pog. izpuliti, izvleči: izcukati nitko iz blaga / v pretepu so mu izcukali polovico las populili; prim. scukati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpípati — am tudi ljem tudi spípati am tudi ljem dov. (ȋ ȋ) nar. 1. izpuliti, izdreti: izpipati zob; izpipati s korenino vred / izpipati ptici perje populiti 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpipal je denar iz njega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpléti — plévem dov., tudi izplevíte; izplél (ẹ) 1. s pletjem odstraniti: izpleti plevel iz pšenice / izpleti grede opleti / izpleti s koreninami vred izpuliti, izruvati 2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izplel mu je denar;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpúkati — am dov. (ū) nar. izpuliti, izdreti: izpukati las / izpukati ptici perje populiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpúkniti — em dov. (ú ȗ) nar. izpuliti, izdreti: izpukniti las, zob; izpukniti nit iz blaga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpulítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izpuliti: izpulitev zoba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izríti — ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ) 1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo 2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu 3.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”