- izpulítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od izpuliti: izpulitev zoba
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpulítev
Look at other dictionaries:
ekstrákcija — e ž (á) 1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje: ekstrakcija barvila, olja / ekstrakcija kosti iz kosti 2. med. izpulitev, izvlečenje, izdrtje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
