izpríjenost

izpríjenost
tudi spríjenost -i ž (ȋ) značilnost izprijenega človeka: prizadela ga je izprijenost tega mladega fanta / moralna, spolna izprijenost / izprijenost značaja / po mestih se je pojavila velika izprijenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • depravácija — e ž (á) knjiž. izprijenost, pokvarjenost: etična in moralna depravacija alkoholika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • korúpcija — e ž (ú) dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost: razširila se je korupcija; to je bil čas splošne korupcije; korupcija v javnem življenju // nav.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • korúptnost — i ž (ȗ) publ. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi podkupovanja: drama je protest zoper koruptnost družbe / izrabili so koruptnost sodnikov podkupljivost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poniglávost — in poníglavost i ž (ā; ȋ) knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti / pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • popáčenost — i ž (ȃ) lastnost, značilnost popačenega: smejal se je svoji popačenosti v ogledalu / ekspr. popačenost jezika, besed / star. z operacijo popraviti popačenost njegovega obraza iznakaženost / star. moralna popačenost pokvarjenost, izprijenost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prignáti — žênem dov., stil. priženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: prignati govedo v klavnico; prignati ovce zgodaj domov / ekspr.: prignali so zvezanega moža; v svojo družbo je prignal nekaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razuzdánost — i ž (á) lastnost razuzdanega človeka: opisovati razuzdanost in izprijenost ljudi / spolna razuzdanost / živeti v razuzdanosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spáčenost — i ž (ȃ) lastnost, značilnost spačenega: spačenost obraza / izogibal se je ljudi zaradi svoje spačenosti; telesna spačenost / ekspr. moralna spačenost pokvarjenost, izprijenost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”