- depravácija
- -e ž (á) knjiž. izprijenost, pokvarjenost: etična in moralna depravacija alkoholika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
depravacija — depravácija ž DEFINICIJA sociol. stanje moralnog propadanja; iskvarenost, izopačenost ETIMOLOGIJA lat. depravatio ≃ depravare: nagrditi, iskvariti … Hrvatski jezični portal
depravirati — depravírati (koga, što, se) dv. <prez. depràvīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. depràvīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA dovesti/dovoditi (se) u stanje depravacije ETIMOLOGIJA vidi depravacija … Hrvatski jezični portal