- izpríjenec
- tudi spríjenec -nca m (ȋ) ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpríjenec
Look at other dictionaries:
izprídenec — nca m (ȋ) redko izprijenec: fant je izpridenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
morálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na moralo: a) z moralnega stališča je to nedopustno / tovarištvo, vztrajnost in druge moralne lastnosti; estetske in moralne vrednote / moralno dejanje, ravnanje; tega ne bi smel storiti, to vendar ni moralno b)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popáčenec — nca m (ȃ) star. iznakaženec: obraz popačenca je bil čisto izmaličen ∙ star. moralni popačenec pokvarjenec, izprijenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
propálica — e ž (ȃ) slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spáčenec — nca m (ȃ) knjiž. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček: roditi spačenca ∙ knjiž. nravni spačenec pokvarjenec, izprijenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
