- izpríjati
- -am tudi spríjati -am nedov. (ȋ) ekspr. povzročati, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga izprija
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpríjanje — a s (ȋ) glagolnik od izprijati: moralno izprijanje; izprijanje dobrih kmečkih nravi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korumpírati — am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izprijati, kvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je korumpirala; uradništvo se je vse bolj korumpiralo korumpíran a o: korumpirani vladajoči razredi; kritika je bila že tako dovolj korumpirana … Slovar slovenskega knjižnega jezika