- izpríjenje
- tudi spríjenje -a s (ȋ) glagolnik od izpriditi: moralno izprijenje; izprijenje značajev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izprídenje — tudi sprídenje a s (ȋ) izprijenje: moralno izpridenje otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika