diskotéka — e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč: izpopolniti diskoteko z novimi ploščami; šolska diskoteka; novosti iz diskoteke // prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopísnik — a m (ȋ) kdor (si) dopisuje: to poroča naš dopisnik; olimpijskih iger se je udeležil kot posebni dopisnik Dela / izpopolniti je treba mrežo dopisnikov po vsej Sloveniji / vsak dan odgovarja na pisma številnih dopisnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eksisténten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbíra — e ž (ȋ) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: pri izbiri se je zmotil; izbira blaga za plašč; izbira darila je kar težka / prosta izbira / izbira poklica / dati, imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbóljšati — am in zbóljšati am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpopolnítev — tudi spopolnítev tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od izpopolniti: izpopolnitev delovnega postopka / skrbeti za strokovno izpopolnitev delavcev; izpopolnitev znanja / prizadeval si je za izpopolnitev samega sebe / razpis delovnega mesta velja do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpopólnjenje — tudi spopólnjenje a [u̯n] s (ọ) glagolnik od izpopolniti: izpopolnjenje znanja / prizadeval si je za izpopolnjenje samega sebe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpopolnjív — a o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpopolniti; izpopolnljiv: izdelki so izpopolnjivi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpopolnljív — a o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpopolniti: ti stroji so še izpopolnljivi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kartotéka — e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko … Slovar slovenskega knjižnega jezika