- izpopolnljív
- -a -o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpopolniti: ti stroji so še izpopolnljivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpopolnjív — a o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpopolniti; izpopolnljiv: izdelki so izpopolnjivi … Slovar slovenskega knjižnega jezika