Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
boleznína — e ž (ȋ) jur. nadomestilo za izgubljeni zaslužek med boleznijo: izplačevati, obračunavati boleznine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izplačevánje — a s (ȃ) glagolnik od izplačevati: izplačevanje plač, pokojnin; roki izplačevanja / izplačevanje delavcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokojnína — e ž (ȋ) mesečno plačilo, ki ga prejema upokojenec: dobivati, izplačevati pokojnino; povišanje pokojnin; pridobiti si pravico do pokojnine; preživljati se s pokojnino / invalidska pokojnina; polna pokojnina za katero so izpolnjeni vsi pogoji za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prémija — e ž (ẹ) 1. nagrada, plačilo: dati premijo za prihranek pri gorivu; deliti premije; izplačati nogometašem premije / žival je na razstavi dobila premijo 2. navadno v zvezi zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikláda — e ž (ȃ) 1. star. dodatek: izboljšati jed s prikladami / marsikaj v njegovi pripovedi je lažna priklada / izplačevati komu priklade ∙ zastar. zeblo ga je, za priklado so se mu pa še posmehovali za nameček 2. nekdaj kosti, manjvredni deli mesa, ki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustávljati — am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati: ustavljati avtomobil, konja / miličniki so ustavljali vsa vozila; z roko ustavljati; elipt. ustavljam, ustavljam, pa noben voznik ne ustavi / ustavljati mimoidoče // delati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdovnína — e ž (ȋ) jur., nekdaj znesek, ki ga prejema vdova: izplačevati vdovnino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapréti — prèm dov., zapŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
