ustáviti

ustáviti
-im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že prvi avtomobil / ustavil je prvega človeka na cesti in ga vprašal // narediti, povzročiti, da kaj preneha teči: ustaviti ranjencu kri / ekspr. ustaviti solze 2. narediti, povzročiti, da kaj preneha delati, delovati: predica je ustavila kolovrat; ustaviti motor, stroj / ustaviti obrat, tovarno 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha delati, kar določa sobesedilo: komaj je začel delati, pripovedovati, so ga že ustavili; če se ona kaj nameni, je nihče ne ustavi ji nihče ne prepreči / ustaviti govornika / ustaviti vprašanja vsiljivih novinarjev 4. narediti, povzročiti, da dejanje, dogajanje, kot ga izraža dopolnilo, preneha: zaradi pomanjkanja surovin ustaviti delo; ustaviti dobavo, pomoč, prodajo; ustaviti poskuse / ustaviti izpadanje las; ustaviti krvavitev / ustaviti promet; razvoja ni mogoče ustaviti / elipt.: ustaviti časopis prenehati ga izdajati; ustaviti kredit, pokojnino prenehati dajati, izplačevati; ustaviti ogenj preprečiti njegovo širjenje; pogasiti ga / ekspr. ustaviti korak ustaviti seavt. znak ustavi znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; jur. ustaviti kazenski, sodni postopek; ustaviti preiskavo; voj. ustaviti ogenj, oborožen spopad ustáviti se 1. prenehati se gibati, premikati: avtomobil, dvigalo se ustavi; vlak se na tej postaji ne ustavi; ustaviti se sredi ceste, pred hišo; hodi težko, zato se večkrat ustavi; nepričakovano, sunkovito se ustaviti / ko se avtobus ustavi, izstopijo / kazalec tehtnice se je ustavil pri osemdesetih kilogramih / ekspr. koraki se ustavijo pred vrati // prenehati teči: kri se mu ni hotela ustaviti / ekspr. solze so se ji ustavile 2. prenehati delati, delovati: motor, stroj se nenadoma ustavi; ura se mi je ustavila, naviti jo je treba / če ne bo surovin, se bo tovarna ustavila bo prenehala obratovati / ekspr. sredi stavka se mu pero ustavi neha pisati // prenehati delati kaj sploh: ustaviti se sredi dela 3. prenehati potekati, se razvijati: delo, napredovanje se je ustavilo; z modernizacijo vasi se je odseljevanje ustavilo / na tej stopnji se je razvoj ustavil / dolžina kril se je ustavila pod kolenom se ni naprej krajšala 4. s prislovnim določilom prekiniti pot in se določen čas zadržati kje: mimogrede se ustavi pri stricu; za en teden se je ustavil pri prijatelju / v tem hotelu se večkrat ustavim 5. s širokim pomenskim obsegom zaradi podrobnejše obravnave, obdelave ostati daljši čas ob čem, pri čem: ustaviti se ob odgovoru, pri bistvenih vprašanjih; ta znanstvenik se ni ustavil samo pri atomu / razprava se je ustavila tudi ob tem vprašanju je zajela tudi to vprašanje; misel se mu je ustavila pri očetu spomnil se je očeta; začel je razmišljati o očetu 6. nav. 3. os. povzročiti stanje, ko kdo česa ne more, ne želi več uživati: meso se mu je ustavilo; že po nekaj žlicah se mi je ustavilo / najedel se je štrukljev, da se mu je ustavilo 7. star. upreti se: ustaviti se obsodbi, predlogu / ustaviti se komu v obraz ● ekspr. zdelo se ji je, da se je čas ustavil da mineva zelo počasi; ekspr. v tej deželi se je čas ustavil ni nikakršnega napredka; ekspr. kadar se mu delo ustavi, odide na sprehod kadar ne more, ne zna več delati naprej; ekspr. pogled se mu ustavi na neznancu začne gledati neznanca; ekspr. srce se ji je ustavilo, ko jih je zagledala zelo se je prestrašila ustavívši zastar.: ustavivši kolovrat, reče ustávljen -a -o: ustavljen promet; preiskava je ustavljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • ùstaviti — svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùstavljen〉 učiniti da tko/što stane; zaustaviti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ùštaviti — (što) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùštavljen〉 obraditi kožu životinje podvrgavajući je posebnim postupcima; učiniti (kožu) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ustaviti — ùstaviti svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùstavljen> DEFINICIJA učiniti da tko/što stane; zaustaviti ETIMOLOGIJA uz + v. stav, staviti …   Hrvatski jezični portal

  • uštaviti — ùštaviti (što) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùštavljen> DEFINICIJA obraditi kožu životinje podvrgavajući je posebnim postupcima; učiniti (kožu) ETIMOLOGIJA u + v. štaviti …   Hrvatski jezični portal

  • blokírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ustavljati — ùstavljati nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. ustaviti ETIMOLOGIJA vidi ustaviti …   Hrvatski jezični portal

  • uštavljivati — uštavljívati (što) nesvrš. <prez. uštàvljujēm, pril. sad. uštàvljujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. uštaviti ETIMOLOGIJA vidi uštaviti …   Hrvatski jezični portal

  • obstáti — stánem dov. (á ȃ) 1. prenehati hoditi, se premikati: ko zagleda gore, obstane; obstati od presenečenja; obstati pred vrati, pri oknu, za drevesom / voz obstane v blatu // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pristáti — stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stòp — 1 stópa m (ȍ ọ) 1. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi: plezal je in iskal stop; v živo skalo vsekani stopi 2. redko korak, stopinja: dolgi stopi / stop za stopom se je pomikal naprej ● star. hoditi, jahati v …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”