- izplačevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od izplačevati: izplačevanje plač, pokojnin; roki izplačevanja / izplačevanje delavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
akontácija — e ž (á) znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo, predujem: dati, dobiti akontacijo na plačo; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izplačnína — e ž (ȋ) ptt pristojbina za izplačevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
variabílen — lna o prid. (ȋ) knjiž. spremenljiv, nestalen: variabilni faktorji; vrednost izdelkov je precej variabilna; variabilen in konstanten ♦ ekon. variabilni del osebnega dohodka; variabilni kapital kapital, ki se uporablja za izplačevanje mezd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začéti — čnèm dov., začél; nam. začét in začèt (ẹ ȅ) 1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti a) z nedoločnikom: začeti delati, govoriti, peti; začeti korakati, plesati; preštevati so jih začeli od leve proti desni / začeti hoditi v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika