- izóbčenje
- -a s (ọ̑) rel. izključitev iz cerkve: zagroziti z izobčenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
anátema — e ž (ȃ) rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekskomunikácija — e ž (á) rel. izključitev iz cerkve, izobčenje: zagroziti z ekskomunikacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izobčítev — tve ž (ȋ) rel. izključitev iz cerkve; izobčenje: izobčitev iz verske skupnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izobčítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na izobčenje: izobčitveni postopek / izobčitveni dekret … Slovar slovenskega knjižnega jezika