- izobčítven
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izobčenje: izobčitveni postopek / izobčitveni dekret
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekskomunikacíjski — a o (ȋ) pridevnik od ekskomunikacija, izobčitven: ekskomunikacijski dekret … Slovar slovenskega knjižnega jezika