izóbčiti

izóbčiti
-im dov. (ọ̄) rel. izključiti iz cerkve: cerkveno sodišče ga je izobčilo / izobčiti iz cerkve // ekspr. izključiti iz kake skupnosti sploh: družba ga je izobčila izóbčen -a -o: biti zavržen in izobčen; izobčen iz družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • anatematizírati — am dov. in nedov. (ȋ) rel. izobčiti iz Cerkve …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • anatemizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ekskomunicírati — am dov. in nedov. (ȋ) rel. izključiti iz cerkve, izobčiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kásta — e ž (ȃ) 1. zlasti v Indiji zaprta družbena skupina z določenim položajem, odnosom do drugih takih skupin: izobčiti iz kaste; kasta brahmanov / družbena delitev na kaste 2. slabš., navadno s prilastkom zaprta poklicna ali družbena skupina sploh:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”