- izóbčenec
- -nca m (ọ̄) rel. kdor je izključen iz cerkve: biti izobčenec // ekspr. kdor je izključen iz kake skupnosti sploh: družbeni izobčenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izóbčenec
Look at other dictionaries:
desperádo — a m (ȃ) knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izlóčenec — nca m (ọ) knjiž. izobčenec: počutil se je kot izločenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preklétež — a m (ẹ̑) knjiž. kdor je preklet: bil je pač prekletež in izobčenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavéčen — čna o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je za večno: zavečno dejanje / zavečni izobčenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
