- izletávati
- -am nedov. (ȃ) leteč odhajati, zapuščati kaj: gleda čebele, kako izletavajo; pren., ekspr. otroci doraščajo in izletavajo iz gnezda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izletávanje — a s (ȃ) glagolnik od izletavati: izletavanje čebel … Slovar slovenskega knjižnega jezika