- izletávanje
- -a s (ȃ) glagolnik od izletavati: izletavanje čebel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izléten — 1 tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izlet: pripraviti izletni program / izletni turizem; izletna pisarna; izletna točka izletniška točka 2 tna o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na izletavanje: izletne možnosti za čebele / izletna odprtina odprtina,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika