- izgínjenje
- tudi zgínjenje -a s (ȋ) glagolnik od izginiti: nenadno izginjenje soseda / izginjenje paleolitskega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izgín — a m (ȋ) raba narašča izginitev, izginjenje: nenaden izgin tega človeka jih je presenetil / izgin naroda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izginótje — tudi zginótje a s (ọ̑) knjiž. izginitev, izginjenje: prijateljevo izginotje ga je pretreslo; nenadno, skrivnostno izginotje / izginotje letala / vprašanje obstoja ali izginotja naroda … Slovar slovenskega knjižnega jezika