poníkati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem: reka ponika sredi dolge kotline 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: potniki ponikajo v globino podhodov ∙ ekspr. bele potke ponikajo v široko cesto prehajajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presíhati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale // navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha ♦ agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
toníti — tónem nedov. (ȋ ọ) 1. izginjati pod (vodno) gladino: kamen je hitro tonil 2. ekspr., s prislovnim določilom izginjati, izgubljati se: pot je tonila v mraku; udarci so tonili v hrupu / resnica tone v množici besed 3. ekspr., z oslabljenim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usíhati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. postajati suh, brez vode: jezero usiha; v vročini so mlake začele usihati / zaradi suše studenci usihajo; pren., ekspr. energetski viri, zaloge usihajo // izginjati, zlasti zaradi suše: voda usiha 2. zaradi suše prenehavati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goréti — ím nedov., gôrel (ẹ í) 1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu in ga s tem vzdrževati: začelo je goreti; suha drva dobro, hitro gorijo; papir je gorel z močnim plamenom; po hribih gorijo kresovi; senik je gorel kot bakla; brezoseb. v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlapéti — ím nedov. (ẹ í) spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda hlapi; eter zelo hitro hlapi; pren., publ. občutiti razpoloženje, ki hlapi iz umetnine // ekspr. izginjati, manjšati se: njena ljubezen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iz... — ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izginévati — am in zginévati am nedov. (ẹ) izginjati: nekatere barve na sliki že izginevajo / potok izgineva med skalovje / stari običaji izginevajo / napetost polagoma izgineva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgínjanje — in zgínjanje a s (í) glagolnik od izginjati: izginjanje barv / izginjanje jadrnic iz pomorskega prometa / izginjanje nasprotij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izhlapévati — am tudi shlapévati am nedov. (ẹ) spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda v kozarcu izhlapeva; bencin hitro izhlapeva // ekspr. izginjati, minevati: njegova dobra volja je izhlapevala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
