imétje

imétje
-a s (ẹ̑) 1. premoženje: vse imetje je zapustil sinu; skromno, veliko imetje / osebno imetje / evfem. prilastil si je tuje imetje ♦ jur. imetje in lastnina 2. zastar. posestvo, zemljišče: kralj mu je podaril velika imetja / živel je na svojem podeželskem imetju

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • bankrotíranec — nca m (ȋ) kdor bankrotira: imetje bankrotiranca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • báti se — bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • blagó — á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • denár — ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dobroimétje — a s (ẹ̑) fin. imetje na tekočem računu ali na žiro računu: plačati iz dobroimetja; klirinška in konvertibilna dobroimetja; dobroimetje pri banki, v tujini …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imênje — in iménje a s (é; ẹ̑) zastar. premoženje, imetje: prepustil mu je svoje imenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imétek — tka m (ẹ̑) star. premoženje, imetje: zapravil je svoj imetek; velik imetek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imobiliáren — rna o prid. (ȃ) knjiž. nepremičninski: imobiliarno imetje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imovína — e ž (í) knjiž. premoženje, imetje: zaplenili so mu vso imovino / publ. ljudska imovina prva leta po 1945 premoženje, zaplenjeno okupatorjem ali njihovim sodelavcem / v povedni rabi to je moja imovina lastnina, last …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”