ihtênje — a s (é) glagolnik od ihteti: iz sobe se je slišalo ihtenje / pridušeno, tiho ihtenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izihtéti — ím dov. (ẹ í) knjiž. ihte reči, povedati: otrok je izihtel svoje opravičilo izihtéti se prenehati ihteti: ko se je izihtela, je spregovorila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kríkati — am nedov. (ȋ ȋ) dajati neartikulirane, rezke glasove: začela je ihteti in krikati / ekspr. s pojemajočim glasom je krikal imena / ekspr. krikal je od veselja vriskal / ekspr. murni so krikali v travi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèutolažljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da utolažiti: neutolažljiv otrok; ob sinovi nesreči je bil neutolažljiv / planila je v neutolažljiv jok nèutolažljívo prisl.: neutolažljivo ihteti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poihtévati — am nedov. (ẹ) v presledkih ihteti: otrok je še v spanju poihteval; pridušeno je poihtevala in si brisala solze … Slovar slovenskega knjižnega jezika