- nèutolažljív
- -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da utolažiti: neutolažljiv otrok; ob sinovi nesreči je bil neutolažljiv / planila je v neutolažljiv jok nèutolažljívo prisl.: neutolažljivo ihteti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèutolažljív
Look at other dictionaries:
nèutolážen — a o prid. (ȅ ȃ) ki ni utolažen: neutolažen otrok; odšel je neutolažen žna o prid. (ȅ á ȅ ā) knjiž. neutolažljiv: ko je umrl mož, je bila neutolažna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
