- nèutolážen
- -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni utolažen: neutolažen otrok; odšel je neutolažen ------ -žna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. neutolažljiv: ko je umrl mož, je bila neutolažna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.