- húkanje
- -a s (ȗ) glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
úharica — e ž (ȗ) roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji: hukanje uharice ♦ zool. mala uharica majhna sova z dolgimi pernatimi uhlji in rumenimi očmi, Asio otus; močvirska uharica v barjih in močvirjih živeča sova z majhnimi pernatimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vír — 1 a m (ȋ) 1. voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje; izvir: zaradi suše je vir presahnil; bister, hladen vir; piti vodo iz vira / zajeti vodo pri viru / živi vir // star. studenec, studenček: mimo teče vir; šumljanje vira 2. navadno s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika